Tako se mi je mudilo, da sem skoraj pozabila lovski nahrbtnik za očeta. Zadnjič je bil pri nas na obisku in je pozabil lovski nahrbtnik pri nas doma. Niti ne vem, zakaj ga je pravzaprav dajal ven iz avtomobila. Mislim, da je imel nekaj v njem, kar je potreboval, in se mu je zdelo bolj smiselno, da prinese cel nahrbtni v hišo, kakor pa, da se muči z iskanjem po nahrbtniku, ko je v avtomobilu.
Odhitela sem nazaj, ko sem se že usedla v avtomobil. Najprej sem potrebovala kar nekaj časa, da sem lovski nahrbtnik našla. Pa sem ga še jaz pospravila, da ne bi bil v napoto v jedilnici in sem skoraj pozabila kam. Ko sem lovski nahrbtnik našla v shrambi, sem ga pograbila in odhitela proti avtomobilu. Mudilo se mi je namreč še v trgovino, predem, grem do staršev in sem imela le še pol ure časa, da jo ujamem odprto. Nisem imela veliko stari za kupiti, ampak, ker mi je zmanjkalo jajc, sem morala nujno ponje.
Do trgovine sem prišla točno petnajst minut prej, preden se je zaprla. Še dobro, ker ne vem kaj bi jutri zjutraj brez jajc. Kupila sem jajca in tuno, ki je tudi bolj pri koncu, sem odšla proti blagajni. Ko sem šla mimo čokolad, si nisem mogla kaj, kot pa da si kupim še eno čokolado, ker sem imela tako močno željo po sladkem, ki si je nisem mogla upreti. Ko sem vse plačala in odšla iz trgovine sem se lahko bolj umirjeno, usedla v avtomobil in odpeljala od staršev saj se mi ni več nikamor mudilo. V prtljažniku je bil lovski nahrbtnik in jajca, ki jih bom lahko pripravila jutri za zajtrk in to je bilo vse, kar je bilo ta ta dan obvezno.
Čez dobrih deset minut sem prišla do staršev in prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem očetu izročila, lovski nahrbtnik, da ga ne bi pozabila v avtu.